Razvojna travmatska motnja: o smiselnosti uvajanja nove diagnostične kategorije

Povzetek

Diagnostična kategorija razvojna travmatska motnja (RTM) se razlikuje od drugih diagnoz, ki se uporabljajo za opisovanje s stresom in travmo povezanih duševnih težav in motenj pri otrocih. RTM opisuje posledice dolgotrajne izpostavljenosti otroka številnim oblikam škodljivega ravnanja, kot sta npr. nasilje in zanemarjanje s strani primarnih skrbnikov. Posledice se kažejo v otrokovi nezmožnosti za predelavo in integracijo travmatskih izkušenj, v težavah pri razvijanju lastne identitete, v motnjah čustvenega in telesnega samouravnavanja, v motnjah pozornosti in vedenja ter v težavah pri vzpostavljanju in razvijanju medosebnih odnosov. Nasilje in zanemarjanje je pogosto povezano z medgeneracijskim prenosom disfunkcionalnih družinskih vzorcev. Pogosti dejavniki tveganja za škodljivo ravnanje z otrokom pa so tudi revščina oz. slabši socioekonomski položaj družine, nasilje v skupnosti ali strukturne in institucionalne oblike nasilja, ki prizadenejo zlasti tiste, ki imajo v določeni družbi status manjšine. Raziskave o RTM utemeljujejo upravičenost razlikovanja med posledicami izpostavljenosti škodljivemu ravnanju v otroštvu in posledicami travmatskih dogodkov, ki jim je žrtev izpostavljena kasneje v življenju. Pri prvi skupini se posledice pogosteje kažejo v simptomatiki RTM, pri drugi pa v simptomatiki PTSM. RTM predstavlja razvojno občutljivo diagnostično dopolnitev za otroke z več sočasno diagnosticiranimi duševnimi motnjami, ki jih do sedaj številni strokovnjaki niso povezovali z zgodnjo travmo kot ključnim vzročnim dejavnikom. Poleg natančnejše diagnostike opredelitev RTM omogoča razvoj učinkovitejše klinične prakse za pomoč otrokom z RTM ter za raziskovanje o travmatiziranosti in odpornosti otrok.