Etika psihoanalize

Povzetek

Avtor se na začetku sprašuje, od kod tolikšna odsotnost obravnave etičnih tem in dilem v psihoanalizi. Odgovor išče v njenih začetkih in ga najde v Freudovem (negativnem) odnosu do filozofije in religije ter v njegovi zapisanosti »znanstvenemu svetovnemu nazoru«. Nadalje ugotavlja, da je bila etična drža za »Freuda samoumevnost, o kateri ne kaže izgubljati besed«.—Endogeno etiko psihoanalize (Caruso) najde v psihoanalitski obravnavi občutkov krivde, zlasti pa v ciljih psihoanalitske terapije. E. Frommu priznava mesto med tistimi, ki so v psihoanalizi prvi eksplicirali etične dileme, meni pa, da se nekatere dileme, ki jih Fromm obravnava kot etične, dajo razrešiti na strokovni ravni.—Skupni imenovalec etičnih premislekov najde v etičnem imperativu: Človek, postani, kar si!