Superženska: družbena norma ali patologija ženske sodobnega časa?

Avtorji

  • Ana Schmidt

Ključne besede:

superženska, družbeni vpliv, psihoseksualni razvoj, motnje hranjenja

Povzetek

Sledenje konstruktu superženske, ki je v družbi vse bolj uveljavljen kot normativen, s sabo prinaša zgolj negativne psihične posledice in zdravju škodljivo vedenje. V pričujočem članku smo na podlagi pregleda dosedanjih raziskav in uveljavljenih psiholoških teorij raziskovali dejavnike vpliva na razvoj konstrukta superženske, pri tem pa smo naredili tudi pregled možnih posledic sledenja konstruktu. Predpostavljamo, da gre pri sledenju konstruktu superženske za težnjo posameznice po individualizaciji, pri čemer zavrača identifikacijo z materjo. Pri tem se strategija individualizacije ne sklada z njenimi dejanskimi željami in potrebami, zaradi česar doživlja nezadovoljstvo in negativne tako telesne kot psihične učinke. Podoba superženske, ki jo posameznica prevzame, je še dodatno spodbujana s strani družbe, zato je prepoznava njenega vpliva na posamezničino delovanje toliko bolj otežena. Članek smo končali z razpravo o novi možni opredelitvi konstrukta superženske, pri čemer smo ugotovili, da gre pri konstruktu superženske za individualno patologijo, ki je v družbi uveljavljena kot normativna in za katero je smiselno in potrebno poiskati ustrezno strokovno pomoč.

Prenosi

Objavljeno

2016-09-09

Kako citirati

Schmidt, A. (2016). Superženska: družbena norma ali patologija ženske sodobnega časa?. Kairos – Slovenska Revija Za Psihoterapijo, 10(3-4). Pridobljeno od https://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/view/344

Številka

Rubrike

Strokovni prispevki