Mladostniška in odrasla leta ptiča Dodo: razvoj teorije skupnih dejavnikov od prvih metaanaliz do Schiepkovega sinergetičnega nelinearnega dinamičnega modela

Avtorji

  • Miran Možina

Ključne besede:

terapevtski proces in izid, učinkovitost, uspešnost, metaanaliza, Dodo učinek, skupni in specifični dejavniki, empirično podprte terapije, na izsledkih temelječa praksa, na praksi temelječi izsledki, integracija, transdiagnostični pristopi, kontekstualni model, znanost o kompleksnosti, sinergetika

Povzetek

Potem ko sem v predhodnem članku opisal Dodova zgodnja leta, to je razvoj teorije skupnih dejavnikov od Rosenzweiga do Frankovega kontekstualnega modela, tokrat nadaljujem s pregledom Dodovih mladostniških in odraslih let, ki se raztezajo od prvih metaanalitičnih raziskav o učinkovitosti psihoterapije do Schiepkovega nelinearnega dinamičnega modela. Tretja faza raziskovanja psihoterapije (med letoma 1970 in 1983) je prinesla velike izboljšave raziskovalne metodologije, ki so omogočile kakovostnejše preučevanje terapevtskega odnosa in razvoj metaanaliz, ki so potrdile visoko splošno učinkovitost psihoterapije. Po eni strani so se intenzivirala prizadevanja za standardizacijo psihoterapevtskih intervencij, po drugi strani pa je Dodo spodbudil prizadevanja za integracijo psihoterapevtskih pristopov in razvoj transteoretičnih modelov. V četrti fazi (od leta 1984 do danes) je tako v psihoterapevtski znanosti kot tudi klinični praksi prišlo do paradigmatskih premikov, npr. do prehoda od empirično podprtih terapij k na izsledkih temelječi praksi in na praksi temelječih izsledkov ter do razcveta integrativnih in transdiagnostičnih pristopov. Razvoj različnih konceptualizacij skupnih dejavnikov in njihovo empirično potrjevanje je Dodu omogočilo vstop v odrasla leta, tako da je v okviru Wampoldovega kontekstualnega modela prispeval k preseganju dihotomije med terapevtskim odnosom in tehnikami. Schiepkov sinergetični nelinearni dinamični model pa omogoča vpogled v dinamiko interakcij med skupnimi in specifičnimi dejavniki. Psihoterapevtska znanost in klinična praksa sta od svojih začetkov do danes, tudi zahvaljujoč Dodovi pomoči, dosegli visoko stopnjo razvoja. Na osnovi obilja kliničnih in raziskovalnih izsledkov psihoterapevtom različnih pristopov ponuja možnost paradigmatskega preskoka v novo, bolj integrirano razumevanje psihoterapevtske stroke kot samostojnega poklica, v učinkovitejše in uspešnejše oblike klinične prakse in preventive ter v celovitejše, didaktično naprednejše oblike izobraževanja. Hkrati pa Dodo onkraj različnih psihoterapevtskih šol kot meta integrator ponuja vizijo širše integracije znanosti in prakse (model znanstvenika praktika), biološkega, psihološkega in socialnega, kvantitativne in kvalitativne metodologije, nomotetičnosti in idiografičnosti, teoretičnih razlag in kliničnega razumevanja, personalizirane medicine in psihoterapije ter medicinskega in kontekstualnega modela.

Prenosi

Objavljeno

2021-03-03

Kako citirati

Možina, M. (2021). Mladostniška in odrasla leta ptiča Dodo: razvoj teorije skupnih dejavnikov od prvih metaanaliz do Schiepkovega sinergetičnega nelinearnega dinamičnega modela. Kairos – Slovenska Revija Za Psihoterapijo, 15(1-2). Pridobljeno od https://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/view/501

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 > >>