Skupni dejavniki v partnerski in družinski psihoterapiji

Povzetek

Teorija skupnih dejavnikov temelji na izsledkih raziskav, da k učinkovitosti psihoterapije prispevajo predvsem značilnosti, ki so skupne vsem psihoterapevtskim pristopom, kar velja tudi za partnersko in družinsko psihoterapijo (PDP). Potem ko opiševa razloge za relativno prezrtost teorije skupnih dejavnikov v zgodovinskem razvoju PDP, prikaževa širše in ožje konceptualizacije skupnih dejavnikov v PDP ter opiševa skupne dejavnike, ki so v primerjavi z individualno terapijo za PDP edinstveni. Ob navedbi glavnih kritik na račun teorije skupnih dejavnikov na področju PDP hkrati opozoriva, na katerih točkah je ta kritika neutemeljena. Zavzemava se za preseganje polarizacije med zagovorniki specifičnih in skupnih dejavnikov, saj kontekstualni model, ki je nastal na podlagi teorije skupnih dejavnikov, vključuje tudi specifične dejavnike. Potem ko opiševa pomen teorije skupnih dejavnikov za izobraževanje iz psihoterapije nasploh in iz PDP, zaključiva s ključnimi vodili za partnerske in družinske terapevte, ki izhajajo iz teorije skupnih dejavnikov.