Psihološki in psihoanalitični koncepti v psihiatričnih klasifikacijah motenj osebnosti DSM-5 in MKB-11

Povzetek

Prispevek opisuje razvoj psihiatričnih klasifikacij motenj osebnosti, s posebnim poudarkom na novih klasifikacijah DSM-5 in MKB-11. Ti vpeljujeta pomembne novosti, saj vključujeta psihološke in psihoanalitične koncepte, ki so rezultat raziskovanja v psihologiji osebnosti in bogatih kliničnih izkušenj v psihoterapevtskih, posebej psihodinamsko orientiranih modalitetah. Novi klasifikaciji motenj osebnosti  DSM-5 in MKB-11 opuščata kategorialni in uvajata dimenzionalni ocenjevalni model, spreminjata kriterije od pretežno simptomatskih v bolj introspektivno-psihološke in fenomenološke ter iščeta povezave z zdravim delovanjem osebnosti. Kljub temu obstaja tveganje, da bo psihiatrično diagnosticiranje motenj osebnosti v praksi še vedno ostalo na deskriptivni, površinski ravni.  Motnje osebnosti niso samo še ena psihiatrična kategorija, ki jo je mogoče diagnosticirati oz. oceniti zgolj na podlagi rutinskega psihiatričnega intervjuja ter opazovanja vedenja posameznika, ampak zahteva poglobljeno oceno osebnostnega funkcioniranja. Ta ne zajema samo vedenjskih značilnosti, ki jih lahko pridobimo s samoocenjevalnimi tehnikami in intervjuji, temveč tudi psihodinamske, razvojno-procesne in nezavedne vidike, za oceno katerih je potrebna uporaba manj strukturiranih metod in testov. Novi kriteriji za motnje osebnosti v DSM-5 in MKB-11 tako implicirajo psihoanalitična in kliničnopsihološka diagnostična znanja ter izkušnje, ki so že zajeta v nekaterih psihoterapevtskih klasifikacijskih sistemih kot sta PDM-2 in OPD-2.