Epistemologija halucinacij in slišanja glasov: prispevek konstruktivizma in nevrofenomenologije
Ključne besede:
slušna besedna halucinacija, slišanje glasov, epistemologija, kibernetika, konstruktivizem, nevrofenomenologija, hermenevtika, resničnost, duševno zdravjePovzetek
Ta pregledni članek se osredotoča na razpravo, ki se vedno znova pojavlja že od antike: Je slišanje glasov (medicinsko »slušna besedna halucinacija (SBH)«) simptom duševne motnje ali dragocen vir? Je ustrezen odgovor družbenega okolja na slišalce glasov utišanje glasov z zdravili ali sprejemanje in njihova uporaba za okrevanje?
V članku se tej razpravi pridružujem z vidika kibernetske oziroma konstruktivistične epistemologije, kot jo je definiral Gregory Bateson (1904-1980). Po kratkem povzetku zgodovine slišanja glasov so opisane epistemološke težave z definicijo SBH. Potem ko s pomočjo nevroznanstvenih odkritij in epidemioloških podatkov utemeljim, da smo potencialni slišalci glasov prav vsi, nadaljujem z bolj podrobnim prikazom nevrofenomenološkega projekta, ki bi lahko povezal prvo- in tretjeosebno raziskovanje halucinacij. Dodatno ga pojasnim s prikazom možnosti za sobivanje objektivistično nomotetične, hermenevtično konstruktivistične in transformativne epistemologije. Zaključujem z utemeljitvijo, kako je to sožitje lahko koristno za raziskovanje halucinacij in bolj osveščeno odzivanje na slišalce glasov, pa tudi širše za razvoj znanosti in korekcijo patologij epistemologije, ki ogrožajo nas same, bližnje, družbo in celotno ekologijo našega planeta.
