“Vidno nevidna” supervizija v živo: Vpliv supervizorjevega sodelovanja v superviziji v živo

Povzetek

Supervizija v živo je posebna oblika (sistemske) supervizije, ki ni le učinkovita oblika učenja za supervizante, temveč tudi za študente/opazovalce, ki lahko izkusijo psihoterapijo neposredno in v toku izobraževanja aktivno sodelujejo v številnih terapevtskih procesih. V članku je predstavljena kvalitativna analiza sedmih supervizij v živo, po katerih je 52 opazovalcev ocenilo supervizorjev način sodelovanja na štirih dimenzijah: 1. aktivnost-pasivnost, 2. neverbalno – verbalno sodelovanje, 3. uporaba terapevtskega prostora, in 4. soustvarjanje vzdušja. Pozitivne ocene je bilo možno strniti v koncept “vidno nevidnega” načina supervizorjevega sodelovanja. Na tej osnovi so podana priporočila za uporabo konstruktivističnega, k rešitvi usmerjenega in narativnega modela supervizije v živo. Hkrati so podani predlogi za sistematično evalvacijo supervizije v živo in nadaljnje raziskovanje procesa supervizije v živo v prihodnosti.