Razvoj psihoterapije in njena regulativa v Belgiji: Kaj se Slovenija lahko nauči iz belgijskih protislovij

Povzetek

Čeprav je psihoterapija v Belgiji dobro razvita, še vedno ni priznana kot samostojni poklic in avtonomna znanstvena disciplina. Številna protislovja v razvoju psihološke in psihoterapevtske pomoči v belgijskem sistemu varovanja duševnega zdravja so posledica privilegiranega položaja zdravnikov in kliničnih psihologov. 4. aprila 2014 je belgijski parlament sprejel zakon o poklicih na področju duševnega zdravja, ki je v sistem vključil klinične psihologe, specialne pedagoge in psihoterapevte. Čeprav poklic psihoterapevta ni bil priznan kot zdravstveni poklic, so psihoterapijo kot dejavnost lahko izvajali strokovnjaki, ki so opravili specializacijo iz psihoterapije. Vendar je maja 2015 prišlo do nenadne spremembe, ko je bil sprejet nov zakon o duševnem zdravju, ki je psihoterapevtom ukinil pravice in na področju psihoterapije dodelil privilegiran položaj zdravnikom in psihologom. Kljub dejstvu, da na primarni ravni sistema za varovanje duševnega zdravja psihoterapevti še danes nimajo svojega mesta in vloge, ki bi si ju zaslužili, belgijski sistem primarne psihološke skrbi, ki so ga razvili v zadnjih letih, predstavlja pozitiven razvoj. Zahvaljujoč t.i. Konvenciji o primarni psihološki skrbi so se namreč finančni vložki iz javnih sredstev močno povečali, kar je omogočilo veliko večjo dostopnost do psiholoških storitev in povečal se je pritok uporabnikov, ki do zdaj še niso iskali tovrstne pomoči. Skrajšale so se čakalne dobe, bolj gladko in hitreje potekajo sprejemni postopki, prav tako pa se je tudi povečala klinična učinkovitost psiholoških oblik pomoči na primarni ravni sistema varovanja duševnega zdravja.