Jakob Levy Moreno za naš čas: za nova razmerja med znanostjo, umetnostjo, duhovnostjo in vsakdanjim življenjem

Povzetek

V članku opisujeva tiste dele Morenovega opusa, ki niso ozko vezani na psihodramo in ki so pogosto prezrti. V njih mu je uspelo vzpostaviti nova razmerja in presečišča med znanostjo, umetnostjo, duhovnostjo ter vsakdanjim življenjem. Njegovo izvirno terapevtsko filozofijo je možno zaobjeti s treh vidikov: sociodinamike, sociometrije in sociatrije. Ta znanstveni pristop je bil vedno prežet z aksiologijo, to je z duhovnim in etičnim vidikom, ki predstavlja središče njegove idejne konstrukcije. V Morenovem filozofskem pojmovanju znanosti lahko zaznamo močan vpliv Kierkegaarda in Bergsona. Z osvetlitvijo Morenovega pojmovanja jaza, sebstva, socialnega atoma, tele, kulturnega atoma in kulturnih konzerv, bolezni in smrti, poskušava pripomoči k lažjemu razumevanju njegovega pomembnega pojma terapevtske družbe, ki ga je sicer nejasno definiral. Članek zaključiva z opisom Morenove eksperimentalne teologije, ki je predhodnica enega najnaprednejših trendov v sodobni o kompleksnosti – nevrofenomenologiji.